Zaključek bralne značke

V sredo, 17. 5., se je na naši šoli odvil kulturni dogodek ob Zaključku bralne značke.
Od 291 otrok, ki jih imamo na šoli, je bralno značko zaključilo 150 otrok. Od tega imamo letos 6 zlatih bralcev, kar pomeni, da so bralno značko opravili v vseh devetih letih šolanja. Za nagrado gredo v Ljubljano na sklepno prireditev, dobili pa bodo tudi knjižno nagrado.

Prireditev je bila izpeljana ob pomoči projekta »Povabimo besedo«, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.

Letošnje šolsko leto smo se tudi na urah Knjižničnih informacijskih znanj ukvarjali z ljudskim slovstvom. Na sklepno prireditev smo namreč povabili “ohranjevalko ljudskega spomina”, gospo Ljobo Jenče. Pripravili smo dve prireditvi, in sicer samo za učence, ki so zaključili bralno značko: od 1. do 4. razreda ter od 5. do 9. razreda. Na prvi prireditvi, namenjeni mlajšim učencem, so najprej nastopili učenci dramskega krožka s kratkim skečem Furbasta mularija (v šavrinskem narečju, kot ga je v sklopu turističnega krožka pod mentorstvom naše bivše sodelavke, gospe Neli Romanello, že pred leti zapisala učenka Korina Premrl), na prireditvi za starejše učence pa so  Vid, Neža in Maruša zaigrali kratek skeč Koza Urina (ki je nastal ob lanski obletnici šole v Sv. Petru pod peresom naše bivše sodelavke, gospe Rožane Špeh). Sledil je kratek intervju in dejavnosti, ki jih je pripravila naša gostja. Pri mlajših učencih se je osredotočila predvsem na ljudsko pripoved, ob pravljici Zlati ptiček so ob gibanju sodelovali tudi otroci. Pri starejših učencih pa se je osredotočila predvsem na petje ljudskih balad, npr. Pegam in Lambergar … Spoznali in utrdili smo tudi znanje o nekaterih ljudskih glasbilih, npr. citram podobno glasbilo, lončeni bas in kristalna skleda. Ob koncu so učiteljice poklicale vsakega učenca posebej in jim izročile priznanja, gospa Ljoba Jenče pa je vsakemu učencu tudi posebej čestitala.

In čeprav so ljudske pesmi in pravljice najprej nastale z ustnim izročilom, je še kako prav, da so tudi zapisane in jih lahko ohranjamo naprej. Branje krepi možganske sposobnosti, pomirja in ima še mnoge druge pozitivne učinke. Beremo lahko za dušo ali pa kot utrjevanje tehnike branja, da smo lahko v šoli uspešnejši. Če omenim samo dve odlični knjigi na to temo, npr. Bralne strategije (Pečjak, Sonja) in pa Berem, da se poberem (Kovač, Miha). In naj omenim še tole: učencem je bila predstavitev pravljic in zapetih pesmi izredno zanimiva, nenavadna in jim je bila všeč. Tudi starejšim. Nikoli nismo prestari za pravljice, prepevanje pesmi ali branje ter pripovedovanje zgodb. Če to počnemo v krogu svoje družine, pa je to še toliko bolj prijetno.
Zato med počitnicami – torbo v kot, v roke pa knjigo. Želim vam mnogo pravih in domišljijskih potovanj.

Knjižničarka Marjeta Blagojević